Italijanska enolončnica s klobaso in tortelini

Tokrat nekaj ne tako eksotičnega. Italija pač. Blizu. Ampak do nedavna nisem vedel o italijanski hrani ničesar razen nekaj malega o pici in testeninah. Ki so fajn, ampak fajn je tudi še kaj drugega, takšnele zelenjavno-mesne enolončnice na primer.

Tale današnja (recept) je bila odlična. Nič prav posebnega, nobenih eksotičnih sestavin, ampak funkcionira. Zelo dobro.

Nekaj težav je bilo z izbiro klobase. Kar se tiče angleškojezičnih receptov z neta, z večino sestavin kar gre - rastline so pri nas bolj ali manj iste kot v Ameriki (večino receptov v angleščini pišejo Američani), ta in ta kos govedine je pač ta in ta kos govedine (čeprav je včasih to težko prevedljivo, ker so v angleščini ti razrezi mnogo bolj natančni kot pri nas), pri klobasah in podobnem pa je problem: recept zahteva neko "Italian sausage" in potem malce pobrskaš po netu in ugotoviš, da to sploh nima nujno veze z Italijo, ampak je to pač neka klobasa, ki se jo dobi v Ameriki in se ji tako reče. In se je pri nas seveda pod tem imenom ne dobi; in včasih je kar težko ugotovit, vsaj približno kakšna naj bi bila. Tukajle sem izbral kar navadno kranjsko in nikakor ni bilo zgrešeno.

250 g kranjske klobase
1 srednje velika čebula
1 velik krhelj česna
3/4 L goveje juhe (ali pač 3/4 L vode + 1,5 kocke, kot je bilo pri meni)
1/3 skodelice suhega rdečega vina (v mojem primeru modri pinot)
2 velika paradajza
1 korenček
2/3 žličke posušene bazilike (ali ustrezno več sveže)
2/3 žličke posušenega origana
120 mL paradajza iz tetrapaka
1/2 bučke
4 žličke svežega peteršilja (ali zamrznjenega, seveda)
250 g tortelinov (mesnih; ali česa podobnega, midva sva imela nekakšne "carneline" ali nekaj podobnega.

Klobaso narežeš na koleščke in vržeš v lonec, ki ga daš na srednje močan ogenj. Pražiš, dokler precej ne porjavi (po mojem je to potrebno, da se kasneje ne razkuha). Medtem imaš čas nasekljati čebulo in česen, vsake toliko pa lahko klobaso vseeno premešaš, da se ne zažge. Ko je fertik, jo vzameš iz lonca, se znebiš nekaj malega maščobe (ali pa tudi ne) in daš v lonec nasekljano čebulo. Pražiš, dokler ne postekleni, in dodaš še česen ter še malo prepražiš. Preden se česen zažge, zliješ v lonec govejo juho, nato pa dodaš še vino, narezan paradižnik, korenček, baziliko, origano in paradajz iz tetrapaka. Pomešaš, zmanjšaš ogenj na minimum in odkrito kuhaš 30 minut. Takrat dodaš še bučke in peteršilj in lonec pokriješ ter kuhaš še 20 minut. Takrat (če se kuhajo 10 minut, če ne, pa ustrezno prej ali kasneje) streseš v lonec še torteline in jih skuhaš, tj. še 10 minut. To je to. Postrezeš lahko potreseno s parmezanom, ampak jaz nisem.

Takele reči je mnogo bolj fajn delat s svežimi začimbami, ampak v temle primeru sušene zelo dobro funkcionirajo. Z izbiro klobase je, kot rečeno, križ, ampak kranjska preverjeno deluje, po mojem je bila kar dobra izbira. Gotovo bi šlo še s kakšno drugo, ampak najbrž je za pazit, da ni čisto sušena (tj. tista, ki jo lahko ješ surovo, ki je bolj salama kot klobasa).

Pravzaprav bi morala danes imeti lososa, ampak ga v leklerkovi ribarnici niso imeli. Bedno.

Je bil pa v resnici ravno pravšen dan za takšnole enolončnico; se mi zdi, da najbolj pašejo v mrazu in dežju.