Ob pogledu na sliko bi bilo seveda pričakovati recept za nadevane melancane. Ki sicer sploh niso bili slabi, a je bilo razmerje okusnost / količina vloženega truda vseeno dovolj nizko, da dvomim, da se jih bom še kdaj lotil. Po mojem bi bili boljši, če bi bili pečeni v pečici (bili so najprej ocvrti in potem kuhani). Recept bo torej za pilaf, tj. tisto rižoti podobno reč levo zgoraj; ki ni riž, ampak bulgur, ki je neke sorte pšenični zdrob (in po pričakovanju po okusu malce spominja na kuskus).
Zadnjič enkrat sem ga na svoje veliko presenečenje videl v štacuni, na biooddelku, jasno, in sem ga kupil eno pakungo, ker me je zanimal. In se je izkazal za zelo fajn prilogo - nič neverjetno posebnega sicer, ampak saj priloga niti ne sme biti. Ker je po poreklu turški, je najbrž najustreznejši kot priloga turški kuhinji, gotovo pa bi bil fajn tudi s čim drugim.
Za 3 (tj. za naju s punco ga je bilo preveč):
2 žlici olivnega olja
1 srednja čebula
1 skodelica bulgurja
1,75 skodelice vroče vode
1 žlica sladke paprike
1 žlička popra
1 žlička kumina
1 žlička soli
1 velika pest špinače
Čebulo postekleniš na olju, nato vanjo streseš vse ostalo razen špinače. Premešaš, zmanjšaš plamen, pokriješ. Vsake toliko časa pogledaš, kaj se dogaja, in ko se je vpila že skoraj vsa voda - ko torej bulgur več ne plava, temveč je v dokaj trdnem stanju, med zrni pa se pojavljajo luknjice, skozi katere uhaja para -, streseš v lonec še špinačo. Spet pomešaš, pokriješ in kuhaš še pet minut. To je to.
Namesto sladke paprike v prahu bi moral po receptu uporabiti nekakšno pasto, s katero pa se mi ni ljubilo ukvarjati. Pilaf je bil kljub temu zelo fajn. Zelo dobro bi prenesel tudi nekaj malega na drobno nasekljane paprike in paradižnika, ampak naj ju ne bo preveč, da se ne izgubi poanta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar