Terijaki tuna

Ali morda "tunin terijaki" ali pa "terijaška tuna". Pri teh rečeh je vedno križ z jezikom. Tunin terijaki po mojem ne more biti, ker je terijaki samo omaka; se pravi morda "tuna z omako terijaki". Pa še: teriyaki ali terijaki.?Slovenjenje angleškega zapisa japonskih besed mi dostikrat ni preveč všeč; ne vem, včasih je videti enostavno čudno; se pa človek navadi, cunami je zadnja leta samo še cunami, nikoli več tsunami, pa me to ne moti več ... celo na Macua Baša sem se že nekako navadil. Na kakšna druga imena - ljudi ali krajev - pa pač ne, bogpomagaj. Isto pri kitajščini, samo še malo huje, ko npr. Xian (mesto; kaj pa vem, kje ...) postane Šjan. Mislim, Šjan? No, s terijakijem ni tako hudo, se kar v redu prebere tudi z j-jem.

Recept torej. Eventuelno. Tole je spet ena malce resnejša zadeva - ne vem, ali je bila tako dobra zato ali iz kakšnega drugega razloga, ampak bila je odlična; resnejša v smislu "from scratch" oz. "iz nule". Se pravi brez kupljene omake ... Ni pa s tem toliko dela, da bi človek potreboval celo popoldne; vse te azijske omake se pripravijo dokaj hitro - različne mešanice sojine omake in še par drugih omak, vina in podobnega pač.

Skratka, tole je bilo super, ena najboljših hran zadnje čase oziroma morda kar ever. Recepta sta bila tale za terijaki in tale za tuno; prvi brez sprememb (razen rdečega popra; nimam pač, in ne mislim imeti), drugi malce prilagojen. Za začetek so mi v ribarnici odrezali precej pretanke tunine stejke. Ampak je bilo v redu; itak mi ni pasala rare ali medium rare, tako da sem jo v končni fazi pekel precej dlje, kot je napisano v receptu. Ampak kot rečeno, fenomenalna zadeva.

Aja, če zdajle pogledam slikico: zraven sva imela riž - čisto in povsem navaden riž - in brokoli sorte romanesco. Je šlo fino skupaj.

Za 2:

Terijaki

2 žlici riževega vina (mirin, ne sake)

1/4 skodelice sojine omake

1 žlička riževega kisa

par kapljic sezamovega olja

1 žlica sladkorja (belega)

1 krhelj česna (zelo drobno nasekljanega)

1 žlička ingverja (isto)

ščepec sladke paprike

ščapec popra

Tuna

2 žlici olivnega olja

400 g tune (stejki)

2,5 žličke sladke paprike

1 žlička popra

1/2 žličke kajenskega popra

1/4 žličke timijana

3 žlice terijakija (gl. zgoraj)

3 žlice soka mandarin (ali pomaranč)

1/2 žlice sojine omake

1/2 žlice sladkorja

1 žlička ingverja (kot zgoraj)

1 česen (kot zgoraj)

Gre pa takole. Riževo vino oz. mirin zavreš, nato zmanjšaš ogenj in zelo počasi kuhaš cirka 10 minut. Potem mu dodaš vse otale sestavine terijakija, torej sojino omako, rižev kis, sezamovo olje, sladkor, česen, ingver, papriko in poper - ter kuhaš še 5 minut.

Tunine stejke potreseš z mešanico sladke paprike, popra, kajenskega popra in timijana ter pustiš stati (ni nujno, da stoji; če lahko delaš oboje hkrati, jo izvoli speči, medtem ko kuhaš omako), medtem ko pripraviš omako. In sicer: 1/2 žličke olivnega olja segreješ na srednjem ognju, nato pa vanj vržeš terijaki, pomarančni oz. mandarinov sok (svež, seveda, stisnjen kot iz limone), sojino omako, sladkor, ingver, česen. Dobro premešaš in kuhaš cirka 3 minute. Če se ti zdi omaka pregosta, dodaš žličko vode ali dve - pri meni to ni bilo potrebno, še manj pa kakršnakoli moka, ki jo sicer priporoča recept, po katerem sem delal.

Na preostanku olivnega olja spečeš tuno - tu si ne upam reči, koliko časa naj to traja; kot rečeno, moji stejki so bili precej tenki in spekel sem jih well-done. Po osebnih preferencah pač.

Pečeno tuno nato poliješ z omako.