Tole smo imeli hkrati z včerajšnjo objavo, piščančjim karijem. Spet nekaj, kar je lahko izredno zapleteno, ampak obstajajo tudi hitrejše, manj avtentične variante. Skratka, če bi hotel biti avtentičen, bi moral lonec, v katerem se kuha krompir, zatesniti z nekim testom in tako naprej. Ni bilo časa, jasno. In volje. Vseeno zelo dober vegetarijanski kari, kljub temu da je šlo par stvari hudo narobe. Oziroma glede na to najbrž izredno dober recept; če ga ni uničila niti zažgana, namesto karamelizirana, čebula. In še par drugih reči.
Delal sem po temle receptu, kot že enkrat prej. Ker je precej enostaven, ne zahteva strašno eksotičnih sestavin ali opreme. Nimam ekonomlonca, bogpomagaj.
Ob priliki moram seveda poskusit še kakšno drugo varianto istega. Ampak tale je bil obakrat zelo dober. Kot rečeno, tokrat je šlo par reči narobe: preveč sem ocvrl krompir in zažgal sem čebulo. Kar pa, presenetljivo, zadeve sploh ni pokvarilo. Recept je za dva.
3 žlice rastlinskega olja
6 majhnih krompirjev (narezanih na krogce, kot na sliki)
3/4 skodelice čebule (nasekljane)
1/2 žličke ingverja (svežega, nasekljanega)
1 žlička kumina
2 žlički koriandra
1/2 žličke kurkume
1/3 žličke čilija
1/2 žličke garam masale (indijska začimbna mešanica; ne vem na pamet, česa vse)
1/2 skodelice nasekljanega paradižnika iz piksne
1/3 skodelice jogurta (navadnega)
1 žlička soli
1/3 skodelice sladke smetane
Olje segreješ na zelo vroče in vanj vržeš krompirjeve rezine. Vsake toliko časa premešaš, cvreš pa tako dolgo, dokler krompir čisto malo ne porjavi in se na njem ne naredi skorjica. Tedaj ga vzameš ven, zmanjšaš ogenj in v istem olju karameliziraš nasekljano čebulo (to pri meni ni ravno uspelo, se je zažgala; predvsem je treba precej mešat). Ko je čebula fertik, dodaš ingver in pražiš še 30 sekund, nato pa dodaš vse začimbe (kumin, koriander, kurkumo, čili, garam masalo) in pražiš še nadaljnih 15 sekund. Tedaj dodaš paradižnik, jogurt in krompir ter malce posoliš. Počakaš, da spet zavre; zmanjšaš na minimum, pokriješ in kuhaš, dokler je treba, tj. dokler krompir ni skuhan. Po potrebi priliješ nekaj vode. Na koncu ugasneš ogenj in vsemu skupaj priliješ še sladko smetano in dobro premešaš. To je to.
Kot rečeno, pri meni ni šlo čisto vse po planu; ampak v resnici s končnim rezultatom ni bilo nič narobe. Bil je malce preslan, tako da sem v zgoraj navedenem receptu zmanjšal količino soli za polovico.
Baje je tole boljše, kolikor dlje časa stoji. Kar ni presenetljivo; se mi zdi, da je tako z večino karijev. Pri meni je stal cirka štiri ure in je bil odličen. Kako bi bilo šele po enem tednu (j/k).
Ni komentarjev:
Objavite komentar