Losos z janeževo-paradižnikovo omako

Ojoj, kako zadnje čase zamujam z objavami; tole je še od petka prejšnji teden. Je pa res, da je precej vseeno. Ampak mi ni všeč; lenoba pač; in nekaj drugega dela.

Kakorkoli že, ob lososu z janežem je človek jasno lahko precej skeptičen. No, človek gor ali dol, jaz sem skeptičen. Janež je ob cimetu ena taka začimba, s katero je treba biti, bi rekel, zelo previden. Čim ga daš malo preveč, ima vse skupaj okus samo še po janežu. Kaj pa vem, zdi se mi, da z večino drugih začimb ni tako; da žlička bazilike ali koriandra ali česa tretjega preveč ničesar ne pokvari. Cimet in janež on the other hand ... Pa verjetno še kakšna.

Ampak tole je bilo šokantno dobro. Ne vem, ali sem (in je recept) zadel ravno pravo količino ali je tole nasploh zelo dobra kombinacija. Ampak omaka je imela precej janežev okus, ki pa ni prevladal nad vsem ostalim, poleg tega pa se je še strašno lepo dopolnjeval z lososom. Kot rečeno, ne bi si mislil. Ob janežu itak pomislim samo na upognjence.

Pa še precej preprosto je bilo vse skupaj. Fertik v cirka pol ure. Zraven sva imela, ker se mi je zdel losos nekoliko azijske narave, basmatijev pilaf s čebulo in kuminovimi semeni; brez recepta, enkrat za spremembo. Saj se počasi učim.


Za 2:

400 g lososovega fileja (s kožo)
1/2 žlice sezamovega olja
1/2 skodelice rdeče čebule (nasekljane)
1 žlička ingverja (zelo drobno nasekljanega ali naribanega)
1/2 žličke zvezdastega janeža (sveže zdrobljenega; 1/2 žličke je ravno ena zvezda)
1/4 žličke kajenskega popra
2 pelata (iz piksne pač; narezana na koščke)
1 žlica sojine omake (svetle)
3/4 žlice rjavega sladkorja



Precej preden se pričneš ukvarjat s čimerkoli drugim, prižgeš pečico in jo nastaviš na 160 stopinj Celzija. Ko je že ali skoraj že segreta, daš v ponev sezamovo olje (gotovo lahko tudi kakšno drugo, ampak sezamovo ima zelo poseben okus in ga zelo priporočam za karkoli azijskega), ga na srednjem ognju segreješ, in ko je vroče, vanj vržeš lososove fileje (s kožo na spodnji strani). Pečeš 2 minuti, nato ponev pokriješ in pečeš še 2 minuti. Vzameš iz ponve, daš na pekač, obložen s peki papirjem, in v pečico - za 8 minut. (Ali malce več; mene je skrbelo, da še ni pečen, zato sem ga pustil še dve ali tri minute. Moji pečici ni za zaupat.) Če je treba, v ponev doliješ še 1/2 žlice olja, ga spet segreješ na srednjem ognju, nato pa mu dodaš čebulo, ingver, zvezdasti janež in kajenski poper. Pražiš 5 minut oziroma dokler čebula nekoliko ne porumeni. Tedaj dodaš paradajz, sojino omako in sladkor, malce zvišaš temperaturo in kuhaš še cirka 3 minute oziroma dokler ni omaka primerno gosta. Lososa vzameš iz pečice, ga preliješ z omako, in to je to.

Losos s pomarančo, sezamom in ingverjem

Punca pravi, da je bila tole ena najboljših reči, kar sem jih naredil do zdaj; res pa je, da ima itak rada lososa. No, tudi kar se mene tiče je bila med boljšimi.

Čeprav rad pripravljam eksotične reči, me pri kombinacijah sadja + česarkoli, kar ni sadje, vendarle vedno nekoliko skrbi. Kaj pa vem, za naše kraje je to zelo nenaravno ali vsaj neobičajno; vsaj pri nas doma nismo nikoli jedli ničesar podobnega, hrana je bila hrana, sadje pa sadje - za kar tako, za kompot ali sadno solato ali kaj tretjega, ne pa za v omako. In malo tega človeku najbrž ostane.

Nezaupanju navkljub sem se s temle pač odločil tvegat; ne vem, če lahko ribe in vse morsko tako svobodno nakapaš z limono, jim najbrž tudi pomaranče ne morejo preveč škodit. In rad imam ingver in sezam. In na strani, kjer sem našel recept (tule), je ta dobil strašno visoke ocene.

Seveda nisem dobil pravih pomaranč (navel orange je tista pomaranča, ki ima na eni strani bulo), niti pomarančne lupine (vse preveč škropljeno), ampak bogpomagaj, ni bilo nič hudega. Morda se prave pomaranče kaj laže lupijo in bi imel torej s tem malo manj dela. Aja, sicer je pa recept precej enostaven, edino nekaj časa si moraš vzet zaradi mariniranja.

Kot običajno, sem pripravljal za dva, ampak tokrat je bilo za spremembo ravno prav ali malce premalo. Je pa najbrž recept res primeren za kak dinner party, ko lahko vzameš cel file (tj. najbrž pač polovico lososa). Aja, zraven sva imela rižev pilaf s kuminom, mlado čebulo in ingverjem, tako, za kontinuiteto. In je bil dobra izbira.

40 dek lososa (file)

2 žlici belega vina

2 žlici pomarančnega soka (tj. vzameš pomarančo, jo prerežeš in stisneš; ne fruktala ali česa podobnega)

1 žlica sojine omake

1/4 skodelice rdeče paprike (narezane na drobne paličice)

1/4 skodelice rdeče čebule (tenki kolobarji)

1/2 žlice posušenih koriandrovih listov (če imaš sveže, daj sveže; in malo več)

1,5 žličke ingverja (nasekljanega)

1/2 žličke sezamovega olja

1/4 žličke soli

ščepec ostre paprike

1 pomaranča

rastlinsko olje

1/2 žlice popečenih sezamovih semen

Zmešaš belo vino, pomarančni sok in sojino omako, zliješ na krožnik ali pladenj, na katerega nato položiš lososov file (tako, da je koža zgoraj). Pokriješ s folijo in daš v hladilnik za 2-4 ure.

Medtem v majhni posodi dobro zmešaš rdečo papriko, rdečo čebulo, koriander, ingver, sezamovo olje, sol in papriko. Olupiš pomarančo in nato še vsak njen krhelj posebej. To je zelo tečno. Krhelj je najbolje najprej narezati na tri ali štiri kose in potem olupiti vsakega posebej. Razmeroma hitro gre, če vsakega posebej zarežeš po notranji strani in potem kožico na obeh straneh potegneš proti zunanji. Če tak opis kakorkoli pomaga. Ko si fertik, koščke pomaranče previdno vmešaš v rdečo papriko, čebulo idr.

Lososa vzameš iz hladilnika, pol ure preden ga nameravaš speči. Takrat najbrž tudi prižgeš pečico, na 250 stopinj. Čez pol ure daš lososa na naoljen pekač in v pečico, kjer ga pustiš cirka 15 minut oziroma until it's done. Morda se večji kosi pečejo dlje časa, za najinih 40 dek pa je bilo 15 minut čisto dovolj.

Vzameš iz pečice, daš na krožnike in potreseš najprej s pomarančno/čebulno/itd. mešanico, potem pa še s popečenimi sezamovimi semeni.