Pho

Yay, najkrajši naslov ever. In bo to najbrž tudi ostal. Pa če bi bil slovenist, kar skoraj sem, bi verjetno pisal "fo", tako da bi bilo še krajše. Ampak nisem ziher, kako je s prečrkovanjem vietnamske pisave, tako da se raje držim kar anglicizirane variante. Izgovori se pa baje "f", potem pa tak zelo kratek "o", skoraj že polglasnik oziroma nekaj vmes med njim in o-jem.

Pho je iz Vietnama; neke vrste goveja juha s koščki govedine, rezanci in še čim. Obstajajo seveda tudi druge variante, morskosadežni pho, piščančji pho, vegetarianski pho in tako naprej, ampak goveji je nekako najbolj osnoven. Neke vrste Vietnamski fast food; kot gyudon (se mi zdi) na Japonskem, ki je dokaj podoben - rezanci v taki ali drugačni juhi.

Je pa tole čisto nekaj posebnega in zelo zelo dobrega. Mislim, celo tale moj recept, ki je najbolj osnoven - juha je lepo iz kocke, ne iz kosti in repov in podobnega, druge sestavine pa so prav tako precej zreducirane na tisto, kar se dobi tudi pri nas (čeprav tudi tu: tajska bazilika ... ki je pri nas seveda ni; in trenutno ni niti navadne sveže ... tako da je sploh nisem uporabil) - celo ta recept je bil res res res res odličen. Si sploh ne upam pomislit, kako dobro bi bilo šele, če bi imel na voljo več časa in sestavin.

Slike niso kdovekako apetitlih, priznam - ker je bilo pač temno. V resnici je tole zelo prijetno šarena zadeva. In zelo zelo dobra. Priporočam.

Za 3:

800 mL goveje jušne osnove

1/4 žličke cimeta

1 zvezda janeža (zdrobljena)

30 mL limetinega soka

1 žlica ribje omake

200 g širokih riževih rezancev (skuhanih)

250 g rozbifa

100 g kalčkov

2 mladi čebuli (tenko narezani na koleščke; vključno z zelenjem)

1 čili (tenko narezan)

Govedino narežeš na cirka 0,5 cm debele rezine in na hitro popečeš na malce olja; toliko, da dobi barvo. Daš na stran.

Če jih še nisi, skuhaš riževe rezance.

Zmešaš govejo jušno osnovo, cimet in janež; zavreš, zmanjšaša in kuhaš še 5 minut. Priliješ limetin sok in ribjo omako (to se kar dobi; najbolj primerna je najbrž vietnamska; moja je bila tajska - nam pla - ki sem jo imel pač že od prej), dobro premešaš. Potem primešaš še riževe rezance, govedino, kalčke, mlado čebulo in čili (moj je bil iz Leklerka, en tak, ki na videz precej spominja na habanero, ampak ni (hvalabodu); po občutku in okusu pač, kaj pa vem). In to je to. Yes, it's that simple.

Kot rečeno, obstaja veliko boljših receptov za tole; ampak že tale je odličen. Po mojem je glavno, da so zraven janež, limete in ribja omaka, pa je. Ali limonska trava namesto limet. Ali ob njih, kaj pa vem. Super, res.

Bržola s krompirjem in korenčkom

Spet en recept po dokaj dolgem času. Fotoaparatu je zmanjkalo baterije in nekaj časa nisem našel (še prej pa nekaj časa nisem niti iskal) polnilca; brez fotk mi je pa čisto brezveze pisat recepte. Saj se tudi delat redkokdaj spravim karkoli, kar zraven nima slike. In tokrat sem se spet enkrat odločil sprobat samo zaradi fotke; načeloma ne maram mesa iz juhe oziroma kakršnegakoli temu podobnega mesa - in tule je bilo kar očitno, da bo končni rezultat nekaj v tem stilu; ampak je vseeno drugače, če zadevo narediš sam. In se je kar splačalo poskusit.

Tole je neke vrste obara ali kakorkoli se že temu reče po slovensko; stew v angleščini. Obara je pa grozna beseda; mi zbuja samo asociacije po razmočeni kurji koži. Najbrž še iz osnovnošolske kuhinje ali pa še od prej, od babice. Ba. Ampak kot rečeno, fotka je bila videti delicious (in tudi najina ni tako slaba, ane?) in recept je bil jako dobro ocenjen.

Nekaj problemov sem imel z izbiro kosa govedine, ker se definicije ne prekrivajo. Kar je v angleščini "chuck", kar je hotel recept, je v slovenščini ali vrat ali bržola ali mogoče še kaj tretjega. Za bržolo sem se odločil, ker jo pač poznam (sicer samo čebulno, ampak vseeno).


Za 2:

1/2 kg bržole
1/2 žličke soli
1/4 žličke popra
1 žlica olivnega olja
3 korenčki
1 rebro zelene (stebelne)
1/2 srednje velike čebule
2 krhlja česna
1 žlica paradajza iz tetrapaka
1,5 žlice balzamičnega kisa
200 mL suhega rdečega vina
1/2 lovorovega lista
1 vejica timijana
3/4 skodelice goveje jušne osnove
3/4 skodelice vode
250 g majhnega krompirja za kuhanje


Prižgeš pečico in jo nastaviš na 175 stopinj Celzija. Bržolo razrežeš na štiri približno enako velike kose, jih posoliš in popopraš. V na pečico odporni posodi z dobro pokrovko jih popečeš na olivnem olju (ampak ne v pečici, na plinu, dokaj vročem); toliko, da so kar fejst rjavo zapečeni all over, skratka vsake toliko jih obrneš. Cirka 8 minut. Ko so fertik, jih vzameš ven in odložiš v kako skledo, zmanjšaš plin na neko bolj sredinsko vrednost in vržeš v isto posodo 1 na tretjine narezan korenček, na tretjine narezano zeleno, na tretjino narezano polovico čebule in 2 cela krhlja česna. Pražiš približno 12 minut in kar pogosto premešaš; zopet, dokler ni vse skupaj nekoliko rjavo zapečeno. Potem zelenjavo odmakneš na eno stran posode, na drugo pa daš žlico paradajza in ga mešaje pražiš, dokler precej ne potemni. Potem zmešaš vse skupaj, priliješ balzamični kis in pokuhaš še kakšno minuto. Nato priliješ vino in dodaš lovorjev list in svež timijan. Kuhaš tako dolgo, da od vina ostane samo še približno tretjina. V posodo vrneš meso in priliješ še jušno osnovo in vodo. Zavreš, pokriješ, prestaviš v pečico in pustiš tam 2 1/2 uri.

Važno je, da je posoda res dobro zaprta - moja ni bila, in ker vmes eno uro nisem pogledal v pečico, v posodi skoraj ni bilo več tekočine. Najbrž zato cela zadeva ni uspela čisto tako, kot bi morala (a nikakor ni bila zanič). Če vmes vidiš, da je toliko in toliko tekočine povrelo, jo pač nadomestiš z vodo ali jušno osnovo.

Po dveh urah in pol posodo vzameš iz pečice, iz nje odstraniš meso, preostanek pa precediš; v cedilu se splača zelenjavo dobro pretlačiti. Meso vrneš v posodo in mu dodaš še na koščke narezan olupljen krompir in na koleščke narezana 2 korenčka. Na plinu (ali elektriki, as the case may be) spet zavreš, nato pa odkrito kuhaš cirka 20 minut oziroma dokler krompir in korenje nista mehka. Če je v posodi premalo tekočine, da bi prekrila ves krompir in korenje, jo pač priliješ.


Baje je zadeva mnogo boljša naslednji dan, česar pa ne morem potrditi, ker sva že vse pojedla. Ampak verjamem. Nekako ni bila tako posebna, kot sem pričakoval. Verjetno tudi zaradi neprimerne posode, iz katere mi je v pečici skoraj vse povrelo, najbrž poleg vode tudi okus vina.